Vitamin D

 V zadnjih letih se razkrivajo vedno nova dejstva o biološkem delovanju vitamina D, zato mu tudi medicina  posveča veliko pozornosti.

Najpomembnejša in že dolgo poznana je vloga vitamina D pri presnovi kalcija in fosfatov, kar je pomembno za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. Pri vse večjem raziskovanju delovanja vitamina D v zadnjih letih pa so odkrili tudi številne njegove druge pozitivne učinke, ki se nanašajo na imunski, srčno-žilni, živčno-mišični sistem, rakaste bolezni.

Človeško telo pridobi vitamin D iz dveh virov: izpostavljanja soncu (nastane v koži s pomočjo obsevanja z UV žarki) in prehrane, ob pomanjkanju pa tudi z zdravili in prehranskimi dopolnili. Nahaja se v dveh različnih oblikah (ergokalciferol in holekalciferol), ki pa morata potem vstopiti v proces aktivacije, kjer poteka najprej v jetrih in nato še v ledvicah presnova do biološko aktivnih oblik. Čeprav ga uvrščamo med maščobotopne vitamine, pa v bistvu aktivne oblike vitamina D delujejo kot hormoni.

Najboljši kazalnik statusa D vitamina v telesu je serumska vrednost 25-hidroksivitamina D, ki je stabilen metabolit vitamina D. Optimalna koncentracija 25-hidroksivitamina D sicer še ni določena in ta tudi ni enaka v vseh življenjskih obdobjih, priporočene vrednosti so med 75 in 125 mmol/l.

Za tvorbo zadostnih količin D vitamina  naj bi bilo dovolj 10-minutno sončenje kože rok in obraza med 10.in 16. uro vsaj trikrat na teden. Vendar velja to le za poletni čas, pozimi pa sončni žarki na kožo padajo pod ostrim kotom in ne morejo sprožiti zadostne tvorbe D vitamina. Tvorbo zmanjšujejo tudi številni faktorji, npr.: nadmorska višina, trajanje sončenja, oblačnost, smog, lastnosti kože, starost, uporaba zaščitnih faktorjev. 

Bolj malo živil vsebuje vitamin D. Največ ga je v mastnih ribah (losos, sardina, tuna), nekaj tudi v jajčnem rumenjaku, oreščkih, gobah, mleku. V nekaterih državah ga živilom tudi dodajajo  (skandinavske države, ZDA).

 Pomanjkanje je lahko posledica neustrezne prehrane, motene absorbcije (pri nekaterih boleznih prebavil, jemanju določenih zdravil), povečane potrebe (nosečnost), motene pretvorbe v aktivno obliko (ledvični bolniki). Vodi do rahitisa pri otrocih in tankih, krhkih kosti nepravilnih oblik pri odraslih (osteomalacija), povečano je tveganje za osteoporozo in patološke zlome kosti.

Glavna tarča delovanja vitamina D je črevesje, kjer spodbuja absorbcijo kalcija in fosfatov in s tem omogoča mineralizacijo kosti. Poveča mišično moč, izboljšuje gibalne sposobnosti, zmanjša možnost padcev in zlomov. Za zdrave kosti in zaščito pred osteoporozo je tako pomembna zadostna raven D vitamina v krvi in istočasno zadosten vnos kalcija s prehrano.

Poleg črevesja pa imajo receptorje za D vitamin tudi številne druge celice v telesu. Vedno več spoznanj priča o pomembni vlogi tega vitamina pri delovanju imunskega sistema. Preko različnih mehanizmov povečuje odpornost na okužbe in vpliva na umiritev vnetja. Nekatere raziskave so potrdile povezanost pomanjkanja D vitamina z nekaterimi avtoimunimi boleznimi, kot so multipla skleroza, Chronova bolezen, diabetes tipa 1, revmatoidni artritis itd. Potekajo tudi številne raziskave o možnih vplivih D vitamina na zmanjšano pojavnost nekaterih vrst raka (črevesje, dojke, prostata) in srčno-žilnih bolezni.

                                                                                                                                                                                       

Številne epidemiološke raziskave v zadnjih letih po svetu in tudi pri nas kažejo na precejšnje pomanjkanje D vitamina pri sicer zdravih ljudeh v vseh starostnih populacijah, najbolj pa pri starostnikih. Do tega prihaja predvsem zaradi sodobnega načina z življenja ( delo od jutra do večera v zaprtih prostorih, premalo izpostavljenosti soncu…), zaradi motenj v presnovi (debelost), zaradi nezadostnega vnosa s hrano. Pri hujšem pomanjkanju in določenih boleznih predpiše vitamin D zdravnik na recept. Dobivajo ga tudi dojenčki, ki jih razumljivo ne izpostavljamo soncu, materino mleko pa je slab vir vitamina D. Redki neželeni učinki (hujšanje, anoreksija, poliurija, aritmije, ledvični kamni) so možni pri visokih odmerkih aktivnih oblik, sicer pa je nadomeščanje vitamina D s prehranskimi dopolnili zelo varno in se svetuje v vseh starostnih obdobjih, še posebej pri starostnikih. Zelo pomembno je, da za ustrezno raven vitamina D skrbijo nosečnice, ker le ta vpliva na zdrav in normalen razvoj ploda. Sedanja priporočila za vnos D vitamina so do 800 IE dnevno, trenutno pa potekajo številne večje klinične študije, ki analizirajo vpliv večjih odmerkov, ki naj bi varni in še bolj ugodni za zdravje.